Članek: Koliko stanovanjskih zmogljivosti Ljubljani dejansko »vzame« Airbnb? 

Če odgovorimo na kratko – ne veliko. A vseeno več v primerjavi z Dunajem in Zagrebom.

Kristina Robežnik

29.05.2024 03:00  

Čas branja: 5 min

imgad

Kakšen del stanovanjskih enot dejansko »vzamejo« kratkoročne nastanitve v Ljubljani in kako se primerjamo s sosednjima prestolnicama, Dunajem in Zagrebom? Zbrali smo podatke.

Pisali smo že o novem osnutku zakona o gostinstvu, ki je trenutno v javni obravnavi in omejuje oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem. Spomnimo, za manjše sobodajalce med drugim določa, da bodo lahko oddajali največ 30 dni na leto, občine imajo ob tem možnost, da omejitve omilijo. Ljubljanski župan Zoran Janković razloga za omilitev ne vidi, je povedal pred nedavnim na novinarski konferenci.

Preberite tudi

Vlada med glavnimi razlogi za omejitev kratkotrajnih turističnih nastanitev navaja, da te odvzamejo preveč stanovanjskih zmogljivosti, kar vodi v pomanjkanje ponudbe in dražitve bivanjskih enot za dolgoročni najem.

»Slovenija se uvršča med prve tri države EU, ki imajo v sestavi nastanitvenih obratov največji delež apartmajev in podobnih enostavnih zmogljivosti. Ti veliki deleži v nekaterih turistično bolj razvitih občinah pomenijo slabšo dostopnost stanovanj za bivanje ali dolgoročni najem in preobremenjenost infrastrukture, okolja …« so komentirali na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Poleg Slovenije imata največji delež apartmajev in podobnih enostavnih zmogljivosti še Litva in sosednja Hrvaška, dodajajo.

Ljubljana ima v primerjavi z Dunajem in Zagrebom največji delež nastanitev, ki se oddajajo prek Airbnbja

LJUBLJANA

Lani je bilo po podatkih, ki jih je posredovala mestna občina Ljubljana, v slovenski prestolnici v povprečju 2.482 nastanitvenih enot, namenjenih turističnemu oddajanju. Od tega je bilo 76 odstotkov stanovanj (torej je stanovanj za kratkoročno turistično oddajanje v Ljubljani 1.886), 11,2 odstotka hiš, 5,2 odstotka je bilo gostišč, 3,5 odstotka nastanitvenih obratov za kratkoročni najem je bilo B & B, v tem številu pa niso zajeti hoteli oziroma hostli.

Število nastanitvenih enot za kratkoročno turistično oddajanje smo primerjali s skupnim številom stanovanjskih enot v Ljubljani. Najnovejši podatek Sursa je na voljo za leto 2021 – takrat je imela slovenska prestolnica skupaj 129.816 stanovanjskih enot. Če delež stanovanjskih enot za kratkoročno turistično oddajanje v Ljubljani primerjamo s skupnim številom stanovanjskih enot v Ljubljani leta 2021, ugotovimo, da Airbnb Ljubljani »vzame« 1,9 odstotka stanovanjskih enot. Delež bi bil, če bi imeli podatek o številu stanovanj za lani, verjetno nekoliko manjši. Ob tem poudarjamo, da v število niso zajete morebitne neregistrirane nastanitve – to velja tako za Ljubljano kot tudi za Zagreb in Dunaj.

ZAGREB 

Kot pojasnjujejo na Hrvaškem turističnem združenju, je imel lani Zagreb 2.622 stanovanjskih enot, namenjenih turističnemu oddajanju. To število je v primerjavi s celotnim številom stanovanjskih enot, ki so namenjene turističnemu oddajanju, zelo majhno – Hrvaška je imela lani skupno 118.705 takšnih enot.

Tudi Hrvaška ima podatek o skupnem številu stanovanjskih enot le za leto 2021. Takrat so bile v Zagrebu 395.204 stanovanjske enote, odgovarjajo na hrvaškem statističnem uradu. To pomeni, da stanovanjske enote za turistično oddajanje v Zagrebu pomenijo 0,7 odstotka skupnih stanovanjskih zmogljivosti hrvaške prestolnice.

DUNAJ

Lani je bilo po podatkih avstrijskega statističnega urada na Dunaju skupno 4.582 stanovanjskih enot namenjenih turističnemu oddajanju. Tudi Avstrija ima podatek o tem, koliko stanovanjskih enot je skupno na Dunaju, na voljo le za leto 2021. Takrat je bilo stanovanjskih enot v avstrijski prestolnici 1.042.276, kar pomeni, da stanovanja za kratkoročno turistično oddajanje na Dunaju pomenijo 0,4 odstotka celotnih stanovanjskih zmogljivosti Dunaja.

Kot zanimivost: Avstrija ima daleč največ turističnih nastanitev na območju Tirolske. Tu je zasebnih bivanjskih enot, namenjenih kratkoročnemu turističnemu oddajanju, 14.967, medtem ko je bilo leta 2021 na tem območju skupno 398.135 stanovanjskih enot. Po teh podatkih stanovanjske enote, namenjene turističnemu oddajanju, pomenijo 3,7 odstotka stanovanjskega fonda Tirolske.

Ljubljana je imela lani manj nastanitvenih enot kot leta 2019

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport poudarjajo, da je pomembno »naraščajoče število zasebnih sob, apartmajev in hiš kot nastanitvenih obratov v Sloveniji v zadnjih letih. V zasebnih sobah, apartmajih in hišah je bilo leta 2019 realiziranih 20,74 odstotka vseh prenočitev, danes pa 23,5 odstotka.«

Vendar če pogledamo podatke, ki so nam jih posredovali na Turizmu Ljubljana(sklicujejo se na podatke podjetja Lighthouse), kjer je zajeto število vseh nastanitvenih obratov, ugotovimo, da je bilo število lani v primerjavi z letom 2019 celo nekoliko manjše – v Ljubljani smo imeli lani glede na posredovane podatke 57 nastanitvenih obratov manj kot leta 2019.

Kakšne so trenutne omejitve za kratkoročno turistično oddajanje po mestih?

Kakšne omejitve glede kratkoročnega turističnega oddajanja imajo druge evropske prestolnice, smo pisali v članku Nove omejitve za Airbnb na Dunaju: kakšne so v primerjavi z načrtovanimi prepovedmi pri nas. 

Na kratko:

imgad

Ljubljana: če želite oddajati turistom prek Airbnbja, morate zdaj registrirati dejavnost sobodajalstvo (oddajate lahko največ 15 ležišč). Oddajate lahko do pet mesecev v letu, načeloma morate pridobiti soglasje vseh solastnikov v večstanovanjski stavbi, voditi knjigo gostov in se vpisati v register nastanitvenih obratov. Predlagane spremembe, o katerih lahko podrobneje preberete v zgornjem članku, med drugim vključujejo omejitev oddajanja na 30 dni, pri tem pa bi imela občina možnost dovoliti daljše oddajanje na določenih mikroobmočjih.

Uroš Buda, predstavnik zavoda Gostoljubnost slovenskih domov, ob predlaganih spremembah zakona o gostinstvu dodaja: »Zagotavljanje zadostnega števila stanovanj je naloga države, ne zasebnih lastnikov, in sicer tako, da se ne posega v ustavno pravico do razpolaganja z zasebno lastnino. Tovrstna dejanja zakonodajalcev nakazujejo, da iščejo grešnega kozla za 30 let odsotnosti stanovanjske in študentske politike. Disfunkcionalne odločitve stanovanjske politike ne rešujejo jedra težave, saj življenje v centru mesta ni osnovna človekova pravica, temveč luksuz, ki ima povsod po svetu svojo ceno.«

Zagreb: na Hrvaškem morajo lastniki apartmajev, ki želijo oddajati svoje nepremičnine turistom, pridobiti ustrezno kategorizacijo in dovoljenje lokalne turistične skupnosti ter jih registrirati pri občini. Lastniki morajo pobirati in plačevati turistično takso, ki se razlikuje glede na lokacijo in sezono. Hrvaška časovne omejitve turističnega oddajanja za zdaj nima.

Dunaj: na Dunaju že zdaj velja popolna prepoved kratkoročnega (do 30 dni) oddajanja stanovanj turistom v občinskih stanovanjih. Teh je okoli 250 tisoč. Avstrijska prestolnica tudi sicer že od leta 2018 omejuje ali prepoveduje oddajanje v nekaterih stanovanjskih naseljih, po novem pa bo sredi leta omejila tudi kratkoročno oddajanje vsem preostalim lastnikom stanovanj, tudi na območjih zunaj stanovanjskih naselij, na 90 dni. Dlje bodo lahko oddajali samo s posebnim dovoljenjem. To je že zdaj potrebno za oddajanje v posebej določenih stanovanjskih naseljih.

»Če želimo cenejše najemnine v Ljubljani, bi morali predvsem aktivirati prazna stanovanja«

Foto: Roman Šipič/Delo

Boštjan Udovič

»Menim, da bodo imele predlagane omejitve morda vpliv na dolgoročne najemnine srednje- ali dolgoročno, kratkoročno pa ne. Da bi dosegli regulacijo dolgoročnih najemnin, bi bilo veliko bolj učinkovito, če bi nam uspela aktivacija praznih stanovanj. Bi pa ob tem poudaril še, da je po mojem vedenju velik del stanovanj, ki so v Ljubljani namenjena turističnemu oddajanju, meščanskih stanovanj, pogosto v središču mesta, ki tako ali tako ne bi bila na voljo po dostopnih cenah, tudi če bi se oddajala dolgoročno. Težava je predvsem v oddajanju stanovanjskih enot v večstanovanjskih stavbah. Ob tem je dobro, da vsaka občina presodi, kakšne omejitve potrebuje,« komentira direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič.

Vir: https://www.finance.si/koliko-stanovanjskih-zmogljivosti-ljubljani-dejansko-%3e%3evzame/a/9024032