Predlog novele Zakona o gostinstvu (ZGos-1) odpira številna vprašanja in povzroča veliko zaskrbljenosti med sobodajalci
V ponedeljek, 27. januarja 2025, je bila na Bledu predstavljena trenutna verzija predloga Zakona o gostinstvu (ZGos-1), ki je še vedno v fazi medresorskega usklajevanja. Predlog sta predstavila državni sekretar Matevž Frangež in direktorica direktorata za turizem Dubravka Kalin iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ).
Kljub nekaterim prilagoditvam novela še vedno uvaja nesorazmerne in neizvedljive omejitve, ki bodo imele negativne posledice za slovenski turizem in številne povezane dejavnosti. Na mnoga ključna vprašanja sobodajalcev predstavniki MGTŠ niso imeli jasnih odgovorov, zato ostaja odprtih še veliko dilem.
Najbolj sporne točke predloga zakona
- Nedorečenost glede statusa sobodajalcev – predlog na več mestih nejasno ločuje pogoje za sobodajalce (fizične osebe) od drugih poslovnih subjektov (s.p.-jev, d.o.o.-jev), kar povzroča pravno negotovost in birokratske ovire.
- Prepoved kratkoročnega oddajanja za s.p.-je in d.o.o.-je v večstanovanjskih stavbah – predlog dovoljuje kratkoročno oddajanje v večstanovanjskih stavbah le sobodajalcem (fizičnim osebam), in še to z omejitvijo na 60 dni letno ter z možnostjo povečanja na največ 90 dni, če tako določi občina, kar je še vedno postavljena pod mejo ekonomske vzdržnosti.
- Neizvedljivo soglasje etažnih lastnikov in nesprejemljivo “ožigosanje” sobodajalcev – predlog zahteva, da sobodajalci v večstanovanjskih stavbah pridobijo 75 % soglasje etažnih lastnikov, pri čemer zakon določa postopek, ki je v praksi skoraj nemogoč. Poleg tega novela predvideva, da mora biti vsako stanovanje, ki se kratkoročno oddaja, označeno z nalepko z datumom veljavnosti soglasja, kar pomeni javno izpostavljanje in stigmatizacijo sobodajalcev. Tak ukrep je unikum v EU in spominja na zgodovinsko ožigosanje ljudi, ki so jih oblasti želele javno označiti in izključiti iz družbe.
- Sprememba namembnosti stanovanj – pravne osebe in samostojni podjetniki, ki želijo opravljati dejavnost v eno- in dvostanovanjskih stavbah, bodo morali spremeniti namembnost celotne nepremičnine ali njenega dela v gostinsko namembnost. To je neizvedljivo in nepotrebno, saj večina ponudnikov dolgoročno ohranja nepremičnino za lastno rabo.
- Etažiranje ali določanje posameznih delov nepremičnine – predlog zakona ne pojasnjuje, kako bo v eno- ali dvostanovanjskih stavbah določena in evidentirana površina, ki se oddaja turistom, kar povzroča pravno in administrativno nejasnost.
- Nedostopnost aktualne verzije zakona – predstavniki MGTŠ niso omogočili vpogleda v trenutno verzijo predloga, kar onemogoča transparentno razpravo in sodelovanje prizadetih deležnikov.
Paradoks – turizem raste, hkrati pa si režejo vejo, na kateri sedijo
MGTŠ se v zadnjih dneh pohvali z rekordno rastjo slovenskega turizma, hkrati pa pripravlja zakonodajo, ki močno omejuje dejavnost sobodajalcev, ki predstavljajo skoraj 25 % vseh nastanitvenih zmogljivosti v Sloveniji. Če bodo takšni ukrepi sprejeti, bo turizem prihodnje leto doživel padec namesto nadaljnje rasti.
Vlada se je odločila omejevanje in birokratsko oteževanje postaviti pred zdrav razum, hkrati pa ignorira, da ravno sobodajalci omogočajo razvoj lokalnega turizma, preživetje številnim družinam in širjenje avtentične slovenske turistične ponudbe.
Sobodajalci zahtevamo obnovitev javne razprave
Zaradi številnih odprtih vprašanj in neskladnosti v predlogu novele Zavod Gostoljubnost slovenskih domov skupaj z Združenjem sobodajalcev in Združenjem lastnikov nepremičnin zahteva, da se predlog pred vladno obravnavo vrne v širšo javno razpravo.
Nedopustno je, da se ukrepi, ki lahko resno ogrozijo malo turistično gospodarstvo in življenje več tisoč ljudi, sprejemajo brez sodelovanja prizadetih deležnikov.
Celoten posnetek predstavitve je na voljo na YouTube
Spremljajte Zavod GSD za nadaljnje informacije in naše aktivnosti pri zaščiti sobodajalcev.